Jedro muzeja predstavljajo s slamo krita cimprana hiša, manjši hlev in kolarnica s skednjem. Stavbe so opremljene z originalno opremo in drugimi predmeti, ki so jih za muzej donirali domačini. V sklop muzeja sodijo tudi zeliščni vrt, brajde in čebelnjak. Z objekti, kmečkih orodjem in opremo ter zbirkami etnoloških predmetov predstavljamo materialno dediščino naših prednikov, preko dogodkov in aktivnosti, ki potekajo v parku skozi vse leto, pa tudi nesnovno dediščino, kot so tradicionalna znanja, spretnosti, šege in navade

 

Bložakova hiša

Tradicionalna haloška cimprana hiška, datirana v leto 1805, je zgrajena iz lesenih brun, ki so z obeh strani  ometana z debelo plastjo ilovice, streha pa je pokrita s slamo. Izhaja iz bližnjega naselja Gruškovec, ime pa je dobila po zadnjih lastnikih, ki so hišo uporabljali kot zidanico pri vinogradu (vrh). Po podatkih iz franciskejskega katastra je bil leta 1824 lastnik stavbe Tetičkovič Matej mlajši, po domače Smetko, sogornik iz Gruškovca. Kasneje je lastništvo prešlo v last družine Voglar, po domače Vidačovih, ki so stavbo prav tako uporabljali kot vrh. V 50-ih letih prejšnjega stoletja je posest s stavbo po poroki z Martinom Žuranom, (Bložakovim Tinekom) kot dediščino  prevzela Ana (Nanika) Voglar, zaradi česar je posest dobila ime Bložakov vrh. Pod isto streho sta združena bivalni in gospodarski del. Bivalni del sestavljajo veža s črno kuhinjo (kühja), osrednji bivalni prostor s krušno pečjo (hiša) ter manjša soba (hiška). Stanovanjskemu delu je prvotno sledil hlev, ki pa so ga kasneje preuredili v prešo. Manjša vinska klet, ki se je nahajala pod stavbo, pri selitvi stavbe ni bila rekonstruirana.

 

Bložakova štala

Manjši leseni gospodarski objekt, pokrit z opeko, je bil zgrajen po drugi svetovni vojni. Ob tradicionalnemu načinu gradnje že opazimo tudi modernejši pristop, saj so za gradnjo namesto tesanega uporabili žagan les. Lesena bruna iz trpežnega hrastovega lesa niso ometana, povezana so z lesenimi klini iz akacijevega lesa. Reže, ki so nastale med bruni, so tradicionalno zapolnili z mahom. Objekt sestavljajo hlev za kravo in svinjak (štalinke), nad katerim je kurnik (kürjak) ter ločeni prostor za steljo (parma ali listjak). Izvira iz manjše kmetije v bližnjem naselju Slatina, na kateri je nekdaj gospodaril Martin Žuran (Bložakov Tinek). Znan je bil po tem, da se je poleg kmetovanja ukvarjal tudi z domačo obrtjo, s kolarstvom.

 

Kolarnica s skednjem

V na novo zgrajenem lesenem objektu se nahajata shramba za vozove (kolarnica) in prostor za mlačev žita – skedenj (škeden). Opremljena sta s tradicionalnimi orodji, ki so jih uporabljali pri različnih kmečkih opravilih, ob tem pa služita tudi kot prostor, namenjen druženju, kulturno-izobraževalnim vsebinam in drugim dogodkom. V sklopu objekta sta urejena tudi manjša kuhinja in sanitarije za obiskovalce.

 

Dodatna ponudba:

• Vodeni ogledi

Za skupine je po predhodnem dogovoru Park dediščine Cirkulane odprt vse dni v tednu. Za informacije in rezervacije pokličite 02 795 32 00 ali pišite na [email protected].

• Degustacija haloških dobrot

V Parku dediščine Cirkulane lahko naročite tudi degustacije haloških dobrot in haloškega vina, kulturni program in tematska vodenja. Za informacije in rezervacije pokličite 02 795 32 00 ali pišite na [email protected].

• Najem prostora

Za izvedbo kulturnih, etnoloških in kulinaričnih javnih dogodkov društev ali javnih zavodov ali za izvedbo tržnih dogodkov, dogodkov z vstopnino organizacij in podjetij lahko najamete zunanji prostor pri parku dediščine z WC-ji, souporabo priročne kuhinje in prostora v kolarnici.

Omejitve št. oseb oz. druge omejitve, če te obstajajo: /